BB drugič
Mož: “Žena, dajva se igrati Big Brotherja.”
Žena: “No, pa dajva.”
Mož: “Govori Big Brother. Imaš dve minuti časa, da zapustiš hišo.”
Hihi…
| P | T | S | Č | P | S | N |
|---|---|---|---|---|---|---|
| « Maj | ||||||
| 1 | 2 | 3 | ||||
| 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 |
| 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 |
| 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 |
| 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 |
Mož: “Žena, dajva se igrati Big Brotherja.”
Žena: “No, pa dajva.”
Mož: “Govori Big Brother. Imaš dve minuti časa, da zapustiš hišo.”
Hihi…
Al Pacino je rekel:
“Because in either game — life or football — the margin for error is so small. I mean, one half a step too late or too early and you don’t quite make it. One half second too slow, too fast and you don’t quite catch it”.
Ukradeno tukaj 
:
Sezona lova naj se začne … Zdaj.
Noč je zaspala
sence so zginle
spet treba je vstat
z nasmeškom, ki pravi
z mano vse je v redu
v nov dan se podat…
Še en dan …
Tole sem namreč danes dobila na mail:
Na računalniških tipkovnicah se lahko skriva več nevarnih bakterij, kot jih je na deski straniščne školjke javnega stranišča.
Britanski znanstveniki so z mikroskopom analizirali več kot 30 računalniških tipkovnic nekega uglednega londonskega podjetja, da bi ugotovili, ali lahko zaposleni zaradi umazanih tipkovnic celo zbolijo. Od 30 tipkovnic, ki so jih preiskali, so štiri ogrožale zdravje zaposlenih, za eno izmed njih pa so znanstveniki zahtevali, da jo nemudoma odstranijo, saj je bila kar petkrat bolj umazana od straniščne školjke javnega stranišča.
“Večina ljudi ne razmišlja o nakopičeni umazaniji na računalniku. Če ne čistite posameznih delov računalnika, je to tako, kot da bi jedli s straniščne školjke,” je zapisala omenjena britanska revija. (vir: sta.si)
Imam to srečo, da delam v službi, kjer si tipkovnice delimo… In zdajle si ga v živo predstavljam, sodelavca s konstantno mastnimi lasmi in nagravžnim vonjem, ki se širi še preko pisalne mize … vidim ga, kako si vrta po nosu in potem tipka … kako si razmrši svoje lepe lase in potem tipka … kako gre na stranišče, kjer si seveda ne umije rok in potem tipka … kako je sendvič, si z nohti čisti zobe in potem tipka … grauž! svinjarija! bruham!
Kar na dopust bi šla 
Je veter v laseh
Je pikapolonica v travi
Je sonce na nebu
Je vonj po kavi
in toplem, svežem kruhu…
Je iskrica v očeh
Je pogled
in nasmeh
in si ti
Sreča je.
Že dva dni se mi po mislih smuka stavek iz komada Crvene jabuke … “ima nešto od srca do srca, neka tanka nit …” pa ne vem zakaj za vraga? Se mi pa vedno bolj dozdeva, da moram pretrgati to nitko, ki veže, ki včasih boža in večkrat reže…
Še vedno verjamem, da je med nama vez, nevidna nitka, ki naju je povezala, na svoj način združila. In mogoče je to to. Mogoče je to vse, kar je nastalo iz drobnega vozlička, ki je bil na začetku, pa še to samo v mojih sanjah … Potem šele, počasi, zelo počasi se je iz njega spletla nitka s tvoje in nato z moje strani.
Zakaj se mi zdi, da je čas, da se konca še zadnjič objameta in se skrijeta v vozel. Trden vozel, ki se ga ne da več razrahljati.
Pa kako za vraga naj to storim, ko si pa vsepovsod? Na vsakem koraku? V vsakem jutru, večeru, vsaki noči?
Povej mi, popotnik … povej …
Najprej sem včeraj ostala brez računalnika. Ajej!
Fant je sicer zelo priden, ubogljiv, ustrežljiv, poslušen in prijazen ampak nujno potreben manjše lepotne operacije :). Upam, da pride kmalu domov, še lepši
No pred eno uro pa sem po lastni neumnosti ostala še brez telefona. Ajeeej again …
Kot bi po svetu hodila brez glave!
Nov operater, nova kartica, nov pin … Blondinka kakršna sem, sem telefon ugasnila. No, saj sem se na to, da potrebujem nov pin, spomnila takoj ko sem pritisnila tipko izključi, ampak prepozno …. presneto babše neumno.
Tehnika je zavladala svetu, človeštvu, meni … in z nostalgijo se spominjam časov, ko ni bilo računalnikov, ko so bili tranzistorčki na kasete, ko smo vrteli še stare dobre LP-ijevke (alias popcorn :D), ko smo se igrali v pesku, na travnikih … ko smo se družili zares, ne le virtualno. In ko še nismo bili odvisni od vseh teh škatel.
Danes bom kot kaže še malo bolj nostalgična, tudi zares
Spet je tak večer.
Moj večer.
Poln hrepenenja, sramežljivosti
Neizpolnjenih želja, čudne sreče…
Kot mars in venera sva
Različna
Drugačne oči, enak pogled …
Žalosten, ranjen, topel, božajoč
Si ti. In sem jaz
Sva lahko midva? Tako daleč sva si.
Pa vendar hrepenim in si želim…
Vedno znova.
Od začetka tja do konca do sončnega zahoda.
Lahko noč, ljubezen.
Karkoli in kjerkoli že si …
