Ko se podre svet
Najprej sem včeraj ostala brez računalnika. Ajej!
Fant je sicer zelo priden, ubogljiv, ustrežljiv, poslušen in prijazen ampak nujno potreben manjše lepotne operacije :). Upam, da pride kmalu domov, še lepši 
No pred eno uro pa sem po lastni neumnosti ostala še brez telefona. Ajeeej again …
Kot bi po svetu hodila brez glave!
Nov operater, nova kartica, nov pin … Blondinka kakršna sem, sem telefon ugasnila. No, saj sem se na to, da potrebujem nov pin, spomnila takoj ko sem pritisnila tipko izključi, ampak prepozno …. presneto babše neumno.
Tehnika je zavladala svetu, človeštvu, meni … in z nostalgijo se spominjam časov, ko ni bilo računalnikov, ko so bili tranzistorčki na kasete, ko smo vrteli še stare dobre LP-ijevke (alias popcorn :D), ko smo se igrali v pesku, na travnikih … ko smo se družili zares, ne le virtualno. In ko še nismo bili odvisni od vseh teh škatel.
Danes bom kot kaže še malo bolj nostalgična, tudi zares
Še brez komentarjev.
